Omemba: Majda Travnik Vode

»Eden od številnih možnih uporab jezika v literaturi je tudi popolno prekritje poezije z elementarnimi jezikovni danostmi; ko jezik ni le sredstvo za razgrabljanje svojih netrdnih in nestalnih pomenjenj, temveč sama njegova skonstruiranost postane osnovni konstruktivizem poezije.«

»Jezik tukaj tako rekoč riše in barva, oblikuje in kipari, arhitektira svet.«

»Kar je, so le v komade naflekane jezikovne možnosti.«

»Jezik ne opisuje, temveč piše, kreira nepreštevne plasti bivanja.«

»literarni kritiki bralcu obravnavano delo dolžni predstaviti kot celoto, vse dobre plati, toda tudi morebitne neskladnosti in pomanjkljivosti, sicer kritika ne bi izpolnila svoje naloge.«

»Poštena in argumentirana kritika je danes potrebna še toliko bolj, ker živimo v svetu, ki prekipeva od hvale in superlativov, resnica pa je pogosto povsem nasprotna – v kolikor se sploh še potrudimo do nje.«

»bogato popotovanje, vsak njen zapis pa estetska invencija, ki bralcu nudi enako presežno izkušnjo kot literatura sama.«

»Iz drobne popotniške zgodbe, srečanja s tujim in neznanim, se je izvila lepota, ki jo nosimo v sebi, kamorkoli pobegnemo ali odpotujemo.«

»Esej se s spretno zastavljenima vsebino in formo zavrta v samo srž obravnavanega problema in se z neverjetno gibkostjo sprehodi po zgodovini človeške misli, mimogrede pa se pogumno razgleda še po sodobnem stanju različnih vej človeške vednosti.«

»Iz drobne popotniške zgodbe, srečanja s tujim in neznanim, se je izvila lepota, ki jo nosimo v sebi, kamorkoli pobegnemo ali odpotujemo.«

»Esej se s spretno zastavljenima vsebino in formo zavrta v samo srž obravnavanega problema in se z neverjetno gibkostjo sprehodi po zgodovini človeške misli, mimogrede pa se pogumno razgleda še po sodobnem stanju različnih vej človeške vednosti.«

»v hipu preplavijo močna čustva, kot bi padli v samo srce kriminalnega zapleta«

»žarke svetlobe vrže tudi na bolj osojne predele zgodbe, ki ji rečemo zgodovina«

»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«

»Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«

»Pri založbi Goga so o Šarotarjevem delu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor 'dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi.'«

»O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor 'mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov.'«